Doma » Rešitev » Zakaj ciljne študije α4β7 so odvisne od modelov živali KVČB

Zakaj ciljne študije α4β7 so odvisne od modelov živali KVČB

Pogledi: 149     Avtor: Urejevalnik spletnega mesta Čas: 2025-07-03 Izvor: Mesto

Poizvedite

Gumb za skupno rabo Facebooka
Gumb za skupno rabo Twitterja
Gumb za skupno rabo vrstic
Gumb za skupno rabo WeChat
Gumb za skupno rabo LinkedIn
Gumb za skupno rabo Pinterest
Gumb za skupno rabo WhatsApp
Gumb za skupno rabo Kakao
Gumb za skupno rabo Snapchat
Gumb za skupno rabo

Vnetna črevesna bolezen (IBD) je kronično stanje, ki prizadene milijone po vsem svetu, za katero je značilno vnetje prebavil. Z napredkom v imunoterapiji je ciljanje na specifične molekule, kot je α4β7, pokazalo obljubo pri obvladovanju simptomov KVČB in zagotavljanju dolgoročne olajšave. α4β7 je integrinski protein, ki ima ključno vlogo pri prometu z limfociti, zlasti pri usmerjanju imunskih celic v črevesje, kjer se vnetja pogosto pojavljajo pri KVČB. Za oceno učinkovitosti ciljanja α4β7, uporaba IBD živalski modeli so ključnega pomena. V tem članku raziskujemo, kako se ti modeli uporabljajo v predkliničnih raziskavah, tehnologijah, ki se uporabljajo za preučevanje vedenja imunskih celic, in pomen blokade α4β7 pri terapevtskem razvoju.

 

Vloga α4β7 pri usmerjanju črevesja

Limfociti, vključno s T celicami, so bistveni akterji v imunskem odzivu. Krožijo skozi krvni obtok in selektivno selijo v tkiva, kjer je prisotno vnetje, na primer črevesje pri bolnikih s KVČB. Proces migracije limfocitov regulirajo integrini, ki so celične adhezijske molekule, ki pomagajo imunskim celicam, da se pripnejo na endotelne celice krvnih žil, preden se premaknejo na mesta tkiva.

Med temi integrini je α4β7 ključnega pomena za vodenje limfocitov do črevesja. V interakciji z MADCAM-1, beljakovinam, izraženim na endotelijskih celicah v črevesju, kar olajša vstop imunskih celic v črevesno tkivo. Pri KVČB postane ta proces disreguliran, kar vodi do prekomerne infiltracije imunskih celic in kroničnega vnetja. Ciljanje α4β7 je postalo poudarek za raziskovalce, ki želijo preprečiti nenormalne imunske odzive, ki so značilni za KVČB.

 

Integrini v migraciji imunskih celic

Integrini, kot je α4β7, igrajo osrednjo vlogo pri migraciji imunskih celic. Izraženi so na površini levkocitov (belih krvnih celic) in sodelujejo z ligandi na endoteliju, notranje obloge krvnih žil. Ta interakcija je ključnega pomena za pravilno trgovino z imunskimi celicami na različna tkiva v telesu. V primeru KVČB je aberantna preprodaja imunskih celic na črevesje povzroči vnetja in poškodbe tkiv.

Integrin α4β7 se veže na protein MADCAM-1 na endotelijskih celicah, kar olajša migracijo limfocitov v črevesno sluznico. Zaviranje te poti lahko prepreči infiltracijo imunskih celic v črevesje, kar ponuja obetavno terapevtsko strategijo za zmanjšanje vnetja, povezanih s KVČB.

 

Odobrene terapije: vedolizumab

Vedolizumab, monoklonsko protitelo, ki posebej cilja α4β7, je ena od odobrenih terapij za KVČB. Z blokiranjem interakcije α4β7-madcam-1 vedolizumab preprečuje migracijo imunskih celic na črevesje in s tem zmanjša vnetje. Ta pristop je pokazal učinkovitost pri zdravljenju Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa, dve glavni obliki KVČB.

Odobritev Vedolizumaba je pri zdravljenju s KVČB pomenila pomemben mejnik, s čimer je bolnikom zagotovila ciljno terapijo, ki obravnava osnovno imunsko disregulacijo. Vendar pa se lahko učinkovitost takšnih terapij razlikuje od pacienta do pacienta, kar poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah poti α4β7 in drugih potencialnih terapevtskih ciljev.

 

Modeliranje trgovine z limfociti v KVČB

Da bi bolje razumeli vlogo α4β7 pri KVČB in potencialni vpliv terapij, ki ciljajo na to pot, se raziskovalci močno zanašajo na živalske modele. Ti modeli omogočajo preučevanje vedenja levkocitov in vivo, kar zagotavlja vpogled v mehanizme bolezni in učinke novih terapij.

Uporaba DSS in TNB za preučevanje vedenja levkocitov

Dva običajna živalska modela, ki se uporabljata za preučevanje KVČB, sta DSS (dekstran sulfat natrij) in TNBS (2,4,6-trinitrobenzenezulfonska kislina) modela. Ti modeli posnemajo vnetje, ki ga opazimo pri človeškem KVČB z indukcijo kolitisa pri glodalcih.

Model DSS:  DSS je kemikalija, ki ob dajanju v pitni vodi moti črevesno sluznico, kar vodi do vnetja in razjede debelega črevesa. Ta model natančno posnema ulcerozni kolitis pri ljudeh in se pogosto uporablja za preučevanje mehanizmov vnetja črevesja in testiranja potencialnih terapij.

Model TNBS:  TNBS se uporablja za induciranje oblike kolitisa, ki spominja na Crohnovo bolezen. Z vbrizgavanjem TNB v debelo črevo lahko raziskovalci povzročijo hudo vnetje in infiltracijo T-celic. Ta model je še posebej uporaben za preučevanje imunskega odziva in testiranje terapij, ki so usmerjene v migracijo T-celic.

Oba modela omogočajo raziskovalcem, da ocenijo učinke blokade α4β7 na promet imunskih celic in naknadno zmanjšanje vnetja. Pred vstopom v klinična preskušanja služijo tudi kot platforme za testiranje novih zdravil in protiteles, kot je vedolizumab.

Sledenje imunskih celic s slikanjem ali pretočno citometrijo

Napredek v slikarskih tehnologijah in pretočni citometriji je močno povečal sposobnost sledenja imunskim celicam v živalskih modelih. Tehnike, kot so fluorescentno označevanje in slikanje v živo, omogočajo raziskovalcem, da v realnem času opazujejo migracijo imunskih celic. Po drugi strani pretočna citometrija ponuja podrobne podatke o populacijah imunskih celic, prisotnih v različnih tkivih, kar raziskovalcem omogoča količinsko opredelitev infiltracije limfocitov v črevesje.

Te tehnologije so neprecenljive pri preučevanju učinkovitosti terapij, usmerjenih v α4β7, saj zagotavljajo natančne meritve vedenja imunskih celic kot odgovor na zdravljenje z zdravili. Z spremljanjem trgovine z limfociti lahko raziskovalci bolje razumejo terapevtski potencial blokiranja poti α4β7.

 

Izbira pravega modela za študije poti α4β7

Izbira ustreznega živalskega modela je bistvenega pomena za preučevanje poti α4β7 v kontekstu KVČB. Različni modeli zagotavljajo edinstven vpogled v bolezen in učinke ciljanih terapij.

DS za prepustnost sluznice

Model DSS je še posebej koristen za preučevanje prepustnosti sluznice in vlogo funkcije črevesne pregrade pri KVČB. Z uporabo DSS za indukcijo kolitisa lahko raziskovalci preučijo, kako blokada α4β7 vpliva na celovitost črevesne pregrade in ali lahko prepreči začetek vnetja.

TNB za infiltracijo T-celic

Model TNBS je dragocen za preučevanje infiltracije T-celic, ključno značilnost KVČB. Ker ima α4β7 kritično vlogo pri usmerjanju T-celic do črevesja, blokiranje te poti v modelu TNBS omogoča raziskovalcem, da ocenijo, kako vpliva na obseg infiltracije imunskih celic in poškodbe tkiv.

 

Blokiranje α4β7: predklinične zasnove študije

Predklinične študije, osredotočene na blokado α4β7, običajno vključujejo uporabo monoklonskih protiteles ali majhnih molekul. Te študije so namenjene oceni varnosti in učinkovitosti terapij, usmerjenih v α4β7, preden vstopijo v klinična preskušanja.

Protitelesa ali majhne molekule

Monoklonska protitelesa, kot je vedolizumab, so eden glavnih pristopov za blokiranje poti α4β7. Ta protitelesa so zasnovana tako, da se posebej vežejo na α4β7 in preprečujejo njegovo interakcijo z MADCAM-1. Majhne molekule, ki ciljajo na isto pot, so tudi v preiskavi, ki ponujajo alternativo terapijam, ki temeljijo na protitelesah.

Spremljanje celične infiltracije in citokinskega miljeu

V predkliničnih študijah se učinki blokade α4β7 pogosto ovrednotijo ​​s spremljanjem celične infiltracije in ravni citokinov. Histopatološka analiza omogoča raziskovalcem, da ocenijo obseg vnetja in poškodbe tkiv, medtem ko profiliranje citokinov zagotavlja vpogled v imunski odziv. Te končne točke so ključne za določanje terapevtskega potenciala zaviralcev α4β7.

 

Ocenjevanje kliničnih markerjev v blokadi α4β7

V živalskih modelih se učinkovitost blokade α4β7 običajno oceni z uporabo več kliničnih markerjev, vključno z:

Histopatologija:  pregled vzorcev tkiv za oceno vnetja in poškodb.

Indeks poškodb debelega črevesa (CDI):  točkovalni sistem, ki se uporablja za količinsko določitev stopnje škode v debelem črevesu.

Indeks aktivnosti bolezni (DAI):  klinični ukrep, ki se uporablja za oceno splošne resnosti kolitisa.

Poleg tega se ovrednotijo ​​farmakodinamika in farmakokinetika, da bi razumeli, kako zdravilo deluje s telesom in kako dolgo ostane aktivno v sistemu.

 

Zaključek

Živalski modeli so nepogrešljiva orodja pri razvoju α4β7 usmerjenih terapij za Klaga . Z zagotavljanjem platforme za preučevanje vedenja imunskih celic, oceno učinkovitosti zdravil in prepoznavanjem potencialnih terapevtskih ciljev imajo ti modeli ključno vlogo pri napredovanju na področju zdravljenja avtoimunskih bolezni. V HkeyBio smo specializirani za predklinične raziskave, ki ponujamo vrhunske živali in laboratorijske storitve za podporo razvoju novih terapij za avtoimunske bolezni, kot je KVČB.

S skoraj 20 -letnimi izkušnjami na tem področju je Hkeybio zaupanja vreden partner za farmacevtske družbe, ki želijo na trg pripeljati nova zdravljenja. Naše strokovno znanje na področju avtoimunskih modelov bolezni in naših najsodobnejših ustanov nam omogočajo, da zagotovimo celovito podporo predkliničnemu razvoju zdravil.

Pišite nam  danes, če želite izvedeti več o naših storitvah in kako lahko pomagamo pri vaših predkliničnih raziskovalnih prizadevanjih.

Hkeybio je pogodbena raziskovalna organizacija (CRO), specializirana za predklinične raziskave na področju avtoimunskih bolezni.

Hitre povezave

Storitvena katagorija

Kontaktirajte nas

  Telefon
Poslovna vodja-julie Lu :+86- 18662276408
Poslovna poizvedba-Will Yang :+86- 17519413072
Tehnično posvetovanje-Evan Liu :+86- 17826859169
nas. bd@hkeybio.com; EU. bd@hkeybio.com; Združeno kraljestvo. bd@hkeybio.com<.
~!phoenix_var151_1!~  ~!phoenix_var151_2!~
Pustite sporočilo
Kontaktirajte nas
Prijavite se za naše glasilo, da boste prejeli najnovejše novice.
Copyright © 2024 hkeybio. Vse pravice pridržane. | Zemljevid spletnega mesta | Politika zasebnosti